DOMOV

  

ARHIV

  

VPL

  

SLA

  

EMOBILEN

  

PRIREDITVE

  

IT

  
KONTAKT
   
      
 
         

ARHIV NOVIC

Leto 2017
Leto 2016
Leto 2015
Leto 2014
Leto 2013
Leto 2012
Leto 2011
Leto 2010
Leto 2009
 

Prejsni mesec       Junij 2017       Naslednji mesec
Po To Sr Če Pe So Ne
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 1 2

Nazaj na prvo stran




051 350 410
stojangrgic@yahoo.com


RECA group
Smo kompetentni partner za oskrbo vaših C-elementov – z več kot 12.000 kvalitetnimi proizvodi, od vijakov do orodij. Z našim prilagodljivim servisnim in storitvenim paketom izpolnjujemo obljubljeno in vas na poti do uspeha spremljamo, podpiramo ter razbremenjujemo.


Beleženje prisotnosti na delu
Izdelava internetnih strani in Programske rešitve


Lean Rešitve d.o.o.

ZZI d.o.o.

Indeks zaslužka od obračanja (TEI)

Z indeksom zaslužka obračanja ugotovimo, kateri artikli so za nas najbolj pomembni.

V poslovnem svetu nam je pri obvladovanju zalog pomemben KOZ (koeficient obračanja zalog), ki nam zaloge razvršča glede na obračanje posameznih izdelkov na letnem nivoju. Trgovci potem glede na občutek pripravljajo spisek zalog, ki so namenjeni hitrejšemu odzivu na zahteve kupca. Tukaj se velikokrat motijo, saj je njihova odločitev subjektivna.

Zato predlagamo spremljanje indeksa zaslužka od obračanja posameznih izdelkov.

Kot smo videli KOZ pove, koliko obratov zaloge ima artikel v enem letu. Obstajajo artikli, ki imajo veliko obratov in taki, ki imajo zelo malo obratov. Pri slednjih pomeni, da je artikel veliko časa na zalogi in nas stroškovno bolj bremeni kot tisti, ki so malo časa na zalogi. Da je tak artikel še dobičkonosen, mora imeti velik odstotek zaslužka (veliko maržo). Indeks zaslužka od obračanja ali »turn-earn index« (TEI) pove, če je marža pri artiklu dovolj visoka glede na število obratov artikla v enem letu. TEI izračunamo tako, da maržo artikla pomnožimo s KOZ.

Marža

Potočnik opisuje, da je marža razlika med nabavno in prodajno ceno. S to razliko mora podjetje pokriti vse materialne stroške, plače, amortizacijo in dobiček. Marža je jedro politike prodajnih cen. Določamo jo na tri načine (Potočnik, 1998):

»če želijo podjetja natančno določiti stroške, amortizacijo in dobiček pri proizvodih (npr. specializirana trgovska podjetja, ki prodajajo proizvode večje vrednosti), maržo določijo za posamezen izdelek;

kadar marže ni smiselno določati za vsak izdelek posebej (npr. supermarketi, blagovnice), določijo enotno maržo za posamezno skupino izdelkov;

kot maržo za celoten prodajni program, ki jo zaračunava v enakem odstotku za vse izdelke, ki jih prodaja. Tak način izračuna marže uporabljajo zelo specializirana trgovska podjetja (npr. salon kuhinjskega pohištva)«.

Kot že zgoraj napisano, je za podjetje marža temeljni dejavnik za določanje politike prodajnih cen. Običajno poznamo v trgovini na drobno tri tipe prodajnih cen (Potočnik, 1998):

·         običajne cene: za določanje teh cen običajno trgovec ne upošteva cen konkurentov. Marža je od 20 do 60 %;

·         diskontne cene: z znižanjem marž prodajalec upa, da bo povečal obseg prodaje in s tem zaslužil več, kljub nižjim maržam. Z večjim obsegom prodaje pa bo dosegel tudi, da bo pri dobaviteljih iztržil večji količinski rabat in s tem dosegel prihranek pri stroških nabave;

·         ekskluzivne cene: te cene so bistveno višje od običajnih cen. Ekskluzivne cene lahko uvedemo samo takrat, ko poleg izdelka ponujamo ustrezno dopolnilno storitev, je prodajalna na izredno ugodni lokaciji ali imamo kakšen drugačen pogoj, ki nam omogoča dvig cen.

 

Politika prodajnih cen

Potočnik trdi, da s politiko prodajnih cen trgovska podjetja izvajajo cenovno konkurenco na tržišču in uresničujejo svoje kratkoročne in dolgoročne prodajne cilje.

Med dolgoročne cilje politike prodajnih cen uvršča:

·         povečanje ali ohranitev tržnega deleža;

·         ohranitev ali povečanje dosežene stopnje rentabilnosti uporabljenih sredstev na daljši rok;

·         stalno prilagajanje prodajnih cen, ki prinese neprekinjeno cenovno konkurenčnost.

Med kratkoročne cilje politike prodajnih cen pa:

·         prodaja po boljših cenah, kot jih ponuja konkurenca;

·         izdelke reklamnega asortimenta občasno prodajati po boljših cenah;

·         cenam istovrstnih izdelkov konkurence sproti prilagajati cene naših izdelkov zaradi psihološkega učinka;

·         nekatere izdelke prodajati po višjih cenah, predvsem ker so povezani z izvajanjem določenih storitev;

·         zaradi ugleda podjetja trajno višje cene, s katerimi izpostavimo boljšo kakovost, storitev.

Da bi zmanjšali oz. se izognili stroškom, ki nastanejo zaradi povečane prodaje, hitrejšega plačila, stalne dobave in prodaje zunaj prodajne sezone, je ključna politika diferenciacije cen. Obstajajo sledeče oblike diferenciacije cen (Potočnik, 1998):

·         količinska diferenciacija: če kupec naroči večjo količino materiala, mu pripadajo razni količinski popusti oz. rabati;

·         časovna diferenciacija: je značilna za panoge, kjer se povpraševanje po blagu spreminja po časovnih obdobjih. Trgovine z oblačili znižajo cene izdelkov proti koncu prodajne sezone, saj v nasprotnem primeru tvegajo, da jim blago in z njim vezana sredstva ostanejo na zalogi do naslednje sezone oz., če gre izdelek iz mode, se ga ne morejo več znebiti;

·         diferenciacija cen za takojšnje plačilo: kupec dobi dodaten popust za takojšnje plačilo, saj si prodajalec prizadeva, da dobi plačilo čim prej, ker se s tem izogne stroškom odloženega plačila (Potočnik, 1998).

 

Izračun indeksa zaslužka od obračanja

Indeks zaslužka od obračanja (TEI)=marža*KOZ (7)

Dobičkonosni artikli so tisti, ki imajo TEI, izračunamo ga po enačbi (7) okrog 120 ali višji. Višji kot je, boljši je. Pri TEI nižjih od 120 pa je vprašljivo, če je tak artikel sploh smiselno držati na zalogi. (Quarterman, 2011).

 

V grafu 1 so prikazani 3 artikli z različnimi vrednosti TEI in različnimi letnimi obrati zalog. Iz grafa je razvidno, da ima artikel 2 najvišji TEI, kar pomeni, da je najbolj dobičkonosen.

Graf 1: Primer TEI

 

TEI je ključen podatek, da ugotovimo, kateri artikli so za nas najbolj pomembni. Težava je v tem, da mala podjetja teh podatkov ne analizirajo, kljub temu, da so eden glavnih pokazateljev uspešnosti prodaje. Podjetja, ki te podatke analizirajo, imajo namreč veliko konkurenčno prednost pred ostalimi podjetji.


Svetovanje in pomoč podjetjem

Moje razmišljanje o svetovanju podjetjem
Podrobno ...

Forum časopisa FINANCE v Idriji

Dogodek časopisa v Idriji je bil na temo pametne mreže in pametna mesta
Podrobno ...

Čestika

podelitev nagrad Gospodarske zbornice Slovenije
Podrobno ...

SCM ali oskrbne verige so tudi urejen prevzem

Izračun upravičenosti investicije za postavitev nakladalnih ploščadi
Podrobno ...

Pristanišče Trst

Mineva 300 let od odločitve Karla VI. Habsburškega, da bo proglasil pristanišče Trst kot prosto carinsko cono.
Podrobno ...

Srečno 2017

Logisti se prebujamo
Podrobno ...

Prihodnost digitalizacije poslovanja

Ali bo prihodnji sistem selitve programov v oblak in sistem digitalizacije povzročil spremembe tudi pri vas. Ne znamo si predstavljati kako bodo tehnološke spremembe vplivale na nas. Pojava sprememb po našem obnašanju v prostoru bo spremenila kopico
Podrobno ...

Prireditev Vitka proizvodna logistika 2016

Trimo Trebnje d.d.
Podrobno ...

         
Vse pravice pridržane lognet © 2017

Postavitev spletnega mesta in gostovanje PROLOG d.o.o., Logatec 1990 - 2017
Brez sejnih piškotov ta spletna stran ne more delovati pravilno