DOMOV

  

ARHIV

  

VPL

  

SLA

  

EMOBILEN

  

PRIREDITVE

  

IT

  
KONTAKT
   
      
 
         

ARHIV NOVIC

2019     2018     2017     2016     2015     2014     2013     2012     2011     2010     2009      

Prejsni mesec       Avgust 2019       Naslednji mesec
Po To Sr Če Pe So Ne
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31 1

Nazaj na prvo stran




051 350 410
stojangrgic@yahoo.com


Beleženje prisotnosti na delu
Izdelava internetnih strani in Programske rešitve


Lean Rešitve d.o.o.

ZZI d.o.o.

Kako se v podjetjih pripravljajo na digitalizacijo industrije [P]

V Danfossu Trati lahko že zdaj po spletu spremljajo proizvodnjo v svojih obratih na Kitajskem, v Iskri Mehanizmih pa bodo samodejno zajemali podatke iz proizvodnje

avtor: Nataša Koražija
25.08.2015  22:30  /  Finance 165/2015
Objavljeno z dovoljenjem uredništva Finance.si
http://izvozniki.finance.si/8834872/Kako-se-v-podjetjih-pripravljajo-na-digitalizacijo-industrije

Digitalizacija proizvodnje lahko odločilno pospeši rast evropske industrije, zamude pri procesu pa lahko odnesejo več kot 600 milijard skupne dodane vrednosti, napovedujejo v študiji Rolanda Bergerja.

  • 1,25 bilijona evrov se lahko zviša dodana vrednost industrije v državah EU-17 zaradi učinkovite digitalizacije proizvodnje.
     
  • 625 milijard evrov lahko upade dodana vrednost industrije v EU-17, če bodo procesi digitalizacije prepočasni.
     
  • 350 milijard evrov skupne dodane vrednosti bi lahko izgubila avtomobilska podjetja v 17 državah EU, če jih bo pri digitalizaciji prehitela konkurenca.
     
  • 215 milijard evrov skupne dodane vrednosti bi lahko izgubila podjetja s področja medicine, elektro- in strojne industrije ter energetike, če jih prehitijo drugi tekmeci.
     
  • 40 milijard evrov lahko izgubijo evropska podjetja s področja kemijske in letalske industrije.

Do leta 2025 se lahko vrednost predelovalne industrije v 17 državah EU zviša za 1,25 bilijona evrov ali pa zniža za 605 milijard evrov, pišejo v študiji Rolanda Bergerja o digitalizaciji industrije ( [www.rolandberger.com] ). Zgolj v Nemčiji lahko z uspešno digitalizacijo zvišajo dodano vrednost industrije za 425 milijard evrov v prihodnjih desetih letih. Digitalizacija gospodarstva bo sprožila strukturne spremembe. Čeprav ne gre za novo tehnologijo, bodo novi načini zajemanja, obdelave in uporabe podatkov, avtomatizacija proizvodnje, povezanost naprav in novi uporabniški vmesniki spreminjali zdajšnje verige vrednosti. Kdo bo pridobil in kdo izgubil?

Kaj bo spremenila digitalizacija?
Kako bo to vplivalo na vaše podjetje? Kakšna je stopnja vaše digitalne dozorelosti, kako hitro se lahko prilagodite? V študiji Rolanda Bergerja proučujejo vzroke in posledice digitalizacije nemškega in evropskega gospodarstva na področju avtomobilske industrije, logistike, načrtovanja tovarn, medicinske tehnologije, električnega inženiringa, energetike, kemijske in letalske industrije. Na podlagi pogovorov z več kot 300 odločevalci v podjetjih ugotavljajo, da bi lahko nemška avtomobilska industrija izgubila do 140 milijard evrov dodane vrednosti, če jih bodo pri digitalizaciji in postavljanju standardov prehiteli drugi igralci. Kdo bo nadzoroval uporabniške vmesnike? Vsaka naprava, ki jo proda Apple, ustvari še približno petkrat več prihodkov, kot je leta 2005 ustvarila vsaka prodana Nokijina naprava (takrat je bila Nokia tržni vodja). Proizvajalci, kot je HTC, ki sploh ne pridejo v stik s končnimi kupci, izgubljajo tržni delež.

Tehnološki zaostanek slovenske industrije
Koliko lahko izgubijo slovenska industrijska podjetja, če bodo zamujala pri digitalizaciji? Na GZS, kjer so sicer zagnali projekt Slovenija 5.0, takšnih izračunov nimajo. »Cilj je, da z digitalizacijo in drugimi ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja za industrijo in z njo povezane panoge dvignemo dodano vrednost industrije na 80 odstotkov povprečja EU-28 do leta 2020,« pravijo na GZS. V slovenski predelovalni industriji je sicer 188 tisoč zaposlenih, ki ustvarijo 57 odstotkov izvoza. Glavna težava naše industrije je nizka dodana vrednost, ki dosega zgolj približno polovico povprečja dodane vrednosti v EU-28.

Cilj evropske komisije je, da do leta 2020 poveča delež industrijske proizvodnje v BDP EU s 15 na 20 odstotkov. Reindustrializacija Evrope brez digitalizacije ni mogoča. V Sloveniji je delež industrije že zdaj okoli 20 odstotkov, glavne težave pa so tehnološki zaostanek, nekonkurenčnost in nizka dodana vrednost. Bomo z digitalizacijo nadoknadili zaostanek? Težko verjetno, ker pametna proizvodnja (industrija 4.0) zahteva obsežne naložbe, na katere so le redki pripravljeni.

Delež industrije v BDP Nemčije dosega 22 odstotkov, v ZDA je precej manjši, zgolj 12 odstotkov. Glavna razvojna sila nemškega gospodarstva so globalni proizvajalci, kot so BMW, Daimler, Volkswagen, in skupine, kot so Airbus, BASF, Bosh, Frasenius in Siemens, z njimi pa tudi številna manj znana srednja podjetja, ki so vodilna v ožjih segmentih. Več kot 1.300 nemških srednjih podjetij se v svojih nišah uvršča med tri najpomembnejše igralce na svetu.

Preglednost proizvodnje in verig
Kako naj se na digitalizacijo pripravijo podjetja, panožna združenja in vlade? Podjetja morajo čim bolje razumeti digitalni prostor in spremenjena pravila konkurence. Nemška in evropska podjetja morajo čim prej opredeliti standarde in razviti platforme za delitev idej, znanja in izkušenj. Tehnologije, ki bodo temeljile na internetu stvari, bodo korenito izboljšale preglednost v proizvodnji, kar pomeni, da bo mogoče vsako fazo proizvodnje spremljati prek informacijskih naprav, hkrati pa bo mogoče spremljati vsako posamezno komponento izdelka - ne zgolj večjih šarž izdelkov. Raziskave SCM Worlda kažejo, da je zdaj v tovarnah zgolj 20 odstotkov operacij, ki potekajo povsem offline - čez pet let takšnih procesov ne bo več. Približno pri polovici izdelkov bo mogoče slediti oskrbovalni verigi od začetka (surovine) do končnega izdelka. Ne le da bodo na voljo vse informacije iz določene tovarne v realnem času, temveč bodo vidne vse informacije iz prejšnjih procesov v oskrbovalni verigi. S tem bodo padale meje med podjetji in tudi v podjetjih, kjer bodo procesi v tovarni vse bolj povezani (proizvodnja, načrtovanje proizvodnje, nabavna veriga, obvladovanje verig). Mogoče bo slediti kapitalu, procesom, izdelkom - posledice pa bodo optimizirane oskrbovalne verige, ki bodo omogočale hiter odziv na povpraševanje.

Tako se pripravljajo multinacionalke
Kaj počnejo pri Siemensu? V Ambergu so postavili tovarno elektronike, kjer stroji in računalniki sami poskrbijo za 75 odstotkov celotne proizvodnje. Izdelki v posameznih fazah proizvodnje komunicirajo s stroji prek kod, ki sporočajo, katera je naslednja proizvodna faza. Vsi procesi so računalniško nadzorovani, možnosti napak so minimalne. Zaposleni so predvsem nadzorniki, ki posežejo v proizvodnjo zgolj ob nepredvidenih dogodkih. V tovarni baterij Durathon General Electrica z več kot 10 tisoč tipali merijo temperaturo, vlago, pritisk in spremljajo proizvodne procese v realnem času. S tem lahko prilagajajo procese med proizvodnjo in zbirajo podatke o delovanju baterij, povezane z razmerami proizvodnje. Harley Davidson je v Yorku, v ameriški zvezni državi Pensilvanija, povsem prenovil proizvodnjo ter vse stroje in naprave povezal z informacijskim sistemom za upravljanje proizvodnje. V Ciscu so za boljši nadzor nad omrežjem izločenih tovarn razvili virtualno proizvodno platformo, ki omogoča vpogled v vse operacije. Sistem deluje prek oblaka, uporabljajo sisteme za analizo velikih zbirk podatkov, informacije zbirajo neposredno iz strojev.

Zaposleni predvsem nadzorujejo procese
Sistemi interneta stvari omogočajo sodelovanje med stroji, preglednost tokov materiala v realnem času - zaposleni pa predvsem nadzorujejo procese. V omrežje so povezani stroji in proizvodna oprema, merilniki porabe energije, tovornjaki in skladišča, v katerih so nameščene pametne police. Vsa fizična oprema v proizvodnji in oskrbovalni verigi ima digitalno identiteto z informacijami o lokaciji, stanju in vlogi v oskrbovalni verigi. Približno 40 odstotkov anketiranih v raziskavi o pametni proizvodnji, ki so jo opravili pri SCM Worldu, objavili pa v panožni reviji Industry Week, verjame, da je tehnologija za pametno proizvodnjo v fazi dozorelosti in da je zdaj pravi čas za naložbe v osnovno opremo. Zgolj trije odstotki menijo, da gre za modno muho, ki jo bomo pozabili. Pametna proizvodnja je platforma, ki povezuje več tehnologij: povezanost v internet, oblak (podatkovna shramba, s katero lahko stroji, senzorji in naprave komunicirajo), programi za analizo velikih podatkovnih baz, ki omogočajo vpogled v procese v realnem času.

Raziskava SCM Weeka tudi kaže, da imajo poznavalci visoka pričakovanja glede digitalizacije: pametna proizvodnja naj bi omogočila precej boljšo kakovost izdelkov (tako meni 48,9 odstotka anketiranih), manj nepredvidenih izpadov proizvodnje (47,8 odstotka), zmanjševanje porabe energije (17,8 odstotka anketiranih), precej hitrejši obrat zalog (34,8 odstotka anketiranih), občutno krajši čas za uvedbo novega izdelka na trg (za 16,2 odstotka).

Digitalizacija avtoindustrije: kdo bo določal komunikacijske standarde?

Volkswagen, Fiat, Renault in drugi evropski proizvajalci so se povezali v Open Automotive Alliance (OAA). Razvijajo skupno platformo za povezane avtomobile na Googlovi platformi, v kateri bodo združili navigacijske podatke in infotainment. Posebno pot je ubral BMW. Glavno vprašanje je, kdo bo določal komunikacijske standarde: proizvajalci avtomobilov (OAA) ali ponudniki mobilnih storitev. Dobro integrirane digitalne storitve v avtomobilih bodo odločilne pri nakupu. Morda bo pri izbiri avtomobila namesto znamke avtomobila glavna dilema izbira med Applom ali Googlom. Če bo avtomobilska industrija v državah EU-17 zamujala s projektom digitalizacije in jo bodo tekmeci prehiteli, lahko do leta 2025 izgubi 350 milijard evrov skupne dodane vrednosti, so izračunali pri Rolandu Bergerju. To pomeni 17 odstotkov celotne dodane vrednosti avtoindustrije v EU-17.

V praksi vzpon pomena informacijskokomunikacijskih tehnologij in povezljivosti pri mobilnosti lahko pomeni, da bomo namesto avtomobilske znamke izbirali med Androidom in iOS, vse drugo bo manj pomembno. Delež informacijsko-komunikacijskih tehnologij v avtoindustriji bo do leta 2025 zrasel za 17 odstotkov.
Anketa Cilj digitalizacije: poenostavitev procesov in nižji stroški proizvodnje
 

Marjan Pogačnik, Iskra Mehanizmi:

»Digitalizacija je pri nas poseben projekt, ki sistematično teče že drugo leto - pred tem je potekal manj sistematično. Projekt bomo končali v letu 2016 in nadaljevali nadgradnjo. Za zdaj bomo prenovili procese proizvodnje tako, da omogočajo samodejno zajemanje podatkov na treh ravneh: neposredno na delovnem mestu, na vmesni, tako imenovani MES-ravni podatkov, namenjenih neposredno obvladovanju proizvodnih procesov, in na vrhnji ravni našega SAP-sistema, kamor se stekajo podatki za nadzor podjetja. Letos bomo vložili približno 300 tisoč evrov v sisteme zajemanja podatkov pristopne kontrole, registracije zaposlenih na delovnih mestih in avtomatizirali zajemanje realizacije v proizvodnji, avtomatizirali bomo spremljanje logističnih premikov in skladiščno poslovanje ter nadgradili IT-sistem zaradi povečanja potrebnih zmogljivosti po pretoku podatkov. Obračun proizvodnje v letu 2016 bo tako stekel avtomatično.

Za zdaj se podatki delno zapisujejo ročno in prepisujejo v različne sisteme. V večini proizvodnje smo že vzpostavili centralni kontroling poslovnih podatkov, večinoma bo podprt tudi logistični proces. V obdobju 2016-2018 bomo digitalizirali tudi druge dele proizvodnje. To pomeni, da bomo zajeli vse podatke, ki se vežejo na druge procese - denimo obvladovanje neskladnih izdelkov, zastojev in odpravljanje napak. Dele proizvodnje, ki bodo že digitalizirani, pa bomo optimizirali. Tako namesto zajemanja podatkov prek optičnih čitalnikov uvajamo neposredno zajemanje podatkov iz linij. Ob tem bomo sistematično dopolnjevali IT-omrežne zmogljivosti in vzpostavljali menedžment tega sistema. Cilji digitalizacije so poenostavitev, racionalizacija procesov in znižanje stroškov. Stroški bodo nižji, tudi če vključimo amortizacijo, ki je potrebna za tak tehnološki korak.«
 

Marko Jaklič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani:

»Digitalizacija celotnih poslovnih modelov slovenskih podjetij je velika nuja. Zelo malo slovenskih podjetij ima celostne strategije digitalizacije. Industrija je zaradi digitalizacije pred velikimi izzivi in priložnostmi, je pa v podjetjih zavedanje o tem na razmeroma nizki ravni. Nisem izdelal ocen, koliko bi v podjetjih zaradi tega lahko pridobili ali izgubili, bi bilo pa te ocene treba narediti.«
 

Dieter Brunner, Iskraemeco:

»Zadnja leta uvajamo vitko proizvodnjo, izpeljali pa smo že nekaj naložb v računalniško podprto proizvodnjo. Zaradi prehoda na proizvodnjo elektronskih, pametnih števcev moramo tudi digitalizirati proizvodnjo. Pri proizvodnji elektronskega števca je potrebnega manj ročnega dela kot pri proizvodnji elektromehanskega števca. Z avtomatskimi linijami za proizvodnjo najnovejših pametnih števcev povečujemo prožnost celotne proizvodne verige. Uvedli smo tudi že kar nekaj sistemov za boljši pregled in proces sledljivosti materiala in izdelkov. S koncem tega leta načrtujemo tudi dokončen prehod na nov informacijski sistem ERP. Smo v sklepni fazi uvajanja projekta, s katerim bomo temeljito prenovili procese.«

 

Aleksander Zalaznik, Danfoss Trata:

»Večino obdelovalnih strojev CNC že imamo povezanih v LAN- omrežje. Vzpostavili smo tudi digitalni nadzor delovanja vseh obdelovalnih strojev CNC. V zadnjem letu in pol smo zvišali raven avtomatizacije in robotizacije v montažah, s tem smo precej povečali produktivnost v celotni proizvodnji. Prav tako smo v kitajskem obratu v LAN-omrežje povezali vse obdelovalne centre CNC, kar nam omogoča spletni nadzor nad delovanjem teh centrov tudi iz Slovenije. Trenutno vlagamo v novi avtomatizirani montažni liniji, ki bosta vključevali tudi robote. V bližnji prihodnosti nameravamo v LAN-omrežje povezati tudi večino montažnih linij in zagotoviti centralni spletni nadzor nad delovanjem teh linij. Prav tako bomo v bližnji prihodnosti začeli uvajati na montažne linije tako imenovane robote General Purpose. Dejavno sodelujemo z nemško gospodarsko zbornico v Sloveniji pri projektu Industrija 4.0, v skupini Danfoss pa aktivno sodelujemo pri uvajanju prenovljenega informacijskega sistema SAP, ki bo omogočal tudi povezavo ERP-sistema s proizvodnimi linijami.«

Članek je izšel v tiskani izdaji 26.08.2015, št. 165/2015 .

Avtor: Nataša Koražija

         
Vse pravice pridržane lognet © 2019

Postavitev spletnega mesta in gostovanje PROLOG d.o.o., Logatec 1990 - 2019
Brez sejnih piškotov ta spletna stran ne more delovati pravilno